O zemeljskem plinu

Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO2 pri izgorevanju, je vsestransko uporaben in energijsko učinkovit. Je energent prihodnosti.

Začetki oskrbe Slovenije z zemeljskim plinom segajo v leto 1974, ko je bil podpisan sporazum o združevanju sredstev za realizacijo programa plinifikacije Slovenije. Plinovodno omrežje se je začelo graditi leta 1977, leto kasneje pa se je začela njegova uporaba, in sicer za oskrbo prvih odjemalcev v Sloveniji in za transport na Hrvaško. Zemeljski plin je prihajal iz ruskega vira. Z leti se je plinovodno omrežje širilo, tako da je zemeljski plin prisoten v vseh večjih slovenskih industrijskih središčih in mestih, njegova dobava pa je dosegla visoko stopnjo zanesljivosti. Naslednji večji mejnik se je zgodil leta 2004, ko se je slovensko tržišče pričelo liberalizirati.

V letu 2012 je bilo v prenosno omrežje prevzetih 1967 mio Sm3 zemeljskega plina, pri tem je šlo za prenos do drugih (tujih) prenosnih omrežij 1103 mio Sm3. Lastna raba prenosnega omrežja je bila 1,6 mio Sm3. Poraba zemeljskega plina odjemalcev v Sloveniji je znašala približno 862 mio Sm3. Geoplin je s svojo nabavo zemeljskega plina iz različnih virov zagotavljal svojim odjemalcem nemoteno in zanesljivo oskrbo.

Slovenija je zaradi pomanjkanja lastnih virov glede oskrbe zemeljskega plina popolnoma odvisna od dobav iz tujine. Večina zemeljskega plina je bila v letu 2012 uvožena iz Rusije (42 %), Avstrije (35 %) in Alžirije (16 %). Preostale količine so bile uvožene iz Italije in drugih držav. Transport do končnih porabnikov se odvija zanesljivo in brez prekinitev preko operaterja prenosnega omrežja družbe Plinovodi d.o.o. ter sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij.

V letu 2012 je bilo na slovensko plinovodno omrežje v 76 lokalnih skupnostih priključenih 131.515 odjemalcev zemeljskega plina, kar je 1 % več kot v letu 2011. Od tega je bilo na veleprodajnem trgu, kjer se zemeljski plin kupuje za nadaljnjo prodajo končnim odjemalcem, prodano 307 mio Sm3 zemeljskega plina. Za maloprodajni trg je značilno, da je okoli 70 % zemeljskega plina prodano večjim industrijskim odjemalcem, ki so priklopljeni neposredno na prenosno omrežje. Preostali delež je bil prodan 131.515 odjemalcem, izmed katerih je bilo 118.154 gospodinjskih odjemalcev, ki so porabili skoraj 111 mio Sm3, in 13.361 negospodinjskih odjemalcev, ki so porabili približno 177 mio Sm3 zemeljskega plina.

Za trg z zemeljskim plinom je značilno, da se poraba zmanjšuje, na drugi strani pa število uporabnikov narašča. V preteklem letu je bilo odjemalcev 1363 več kot v predhodnem letu, medtem ko je poraba zemeljskega plina v enakem razdobju upadla za 35 mio Sm3, predvsem zaradi težjih gospodarskih razmer in povečanja učinkovitosti rabe energije. Kljub temu pa zemeljski plin ostaja pomembna alternativa pri energetski oskrbi.

Trg zemeljskega plina v Sloveniji je del enotnega evropskega trga zemeljskega plina, ki ga ureja evropska plinska direktiva (2009/73/ES).
Z letnim obsegom porabe okrog 865 milijonov Sm3 sodi slovenski trg med manjše v Evropi. Geoplin ima pri oskrbi slovenskega trga z zemeljskim plinom pomembno vlogo, saj pokriva glavnino vseh potreb odjemalcev. Delež zemeljskega plina v porabljeni primarni energiji v Sloveniji znaša 10,15 %. Kar 99 % zemeljskega plina se uvozi iz tujine.


Plinovodno omrežje v Sloveniji

V skladu z odprtjem plinskega trga v Evropski Uniji se je Geoplin organiziral v dve družbi. Novoustanovljena hčerinska družba Plinovodi d.o.o. je s 1. januarjem 2005 prevzela upravljanje plinske infrastrukture in izvaja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja (SOPO) zemeljskega plina.
Na prenosno plinovodno omrežje se navezujejo distribucijska plinovodna omrežja, preko katerih sistemski operaterji distribucijskih omrežij (SODO) omogočajo distribucijo zemeljskega plina v 72 slovenskih občinah. SODO na področju distribucijskih omrežij opravljajo smiselno podobne naloge, kot jih izvaja SOPO na prenosnem plinovodnem omrežju. 

Nahajališča in lastnosti

Zemeljski plin je fosilno gorivo, njegova poraba pa hitro narašča. Velja namreč za najčistejše in energetsko najučinkovitejše fosilno gorivo. Mnogi ga zaradi omenjenih lastnosti in velikih zalog imenujejo gorivo 21. stoletja. Podobno je veljalo za premog v 19. in nafto v 20. stoletju.

Zemeljski plin je brez barve in vonja. Za uporabo v široki potrošnji mu iz varnostnih razlogov dodajamo vonj – odorant. Zato ga ljudje zaznamo že v koncentraciji, ki je daleč pod spodnjo mejo eksplozivnosti. Najpogosteje ga merimo v Sm3 (standardni kubični meter je količina plina, ki ima pri tlaku 1013,25 milibara in temperaturi 15°C prostornino 1 m3).

Prednosti in uporabnost

Med najpomembnejše prednosti zemeljskega plina sodijo izjemno visok energetski izkoristek, okolju prijazen proces izgorevanja in konkurenčna cena.
Okolju prijazen energent

Zemeljski plin je fosilno gorivo, ki pri izgorevanju povzroča najmanjše emisije dimnih plinov in najmanjše emisije toplogrednih plinov. Zato ga pogosto imenujemo tudi »zeleni energent«.

Visok energetski izkoristek

Sodobne plinske naprave odlikujejo visoki izkoristki, nizki vzdrževalni stroški in dolga življenjska doba. Zgorevanje plina se s pomočjo regulacije vseskozi prilagaja zunanjim vremenskim razmeram in notranjim bivalnim potrebam. 

Cena

Zemeljski plin je najcenejše fosilno gorivo. Investicija je v primerjavi z ostalimi energenti nižja. 

Plačevanje porabe po porabljeni količini


Porabo plina lahko stalno nadzorujemo in jo plačujemo po dejanski porabi. Pri večini ostalih energentov je potrebno financirati lastno zalogo. 

Prihranek prostora

Za uporabo zemeljskega plina ne potrebujete prostora za rezervoar, stabilno peč, zalogovnik ali shrambe.

Vsestranska uporabnost

Zemeljski plin je široko uporaben energent. V gospodinjstvih ga uporabljamo za ogrevanje in delovanje klimatskih naprav, gretje vode in kuhanje. V industriji je v rabi za ogrevanje, hlajenje, proizvodnjo toplote v tehnoloških procesih, proizvodnjo elektrike in kot surovina.
Primerjava z drugimi energenti

Zemeljski plin je gorivo, ki pri izgorevanju povzroča najmanjše emisije dimnih in toplogrednih plinov. Ob pravilni nastavitvi plinskih naprav sta edina stranska produkta, ki nastajata v procesu izgorevanja, ogljikov dioksid in voda.

Boljši energetski izkoristek za nižjo ceno

Do 30% boljši izkoristek sodobnih plinskih kotlov in nižje cene zemeljskega plina v primerjavi z drugimi energenti lahko gospodinjstvu prihranijo na leto vsaj tretjino denarja, ki bi ga sicer porabili za ogrevanje. Če temu dodamo prihranek prostora, saj zemeljskega plina ni treba skladiščiti, zanesljivost dobave, cenejše vzdrževanje plinskih sistemov ogrevanja, je zemeljski plin modra odločitev okoljsko ozaveščenih ljudi.
Zemeljski plin omogoča udobje in raznoliko uporabo ter ne zahteva skladiščenja v vašem domu, je cenovno konkurenčen in med vsemi fosilnimi gorivi najmanj obremenjuje okolje. Omogoča varno in avtomatsko krmiljenje ogrevanja ter pripravo sanitarne vode v vašem domu, zanesljivost oskrbe, pa je zagotovljena z dolgoročnimi pogodbami o dobavi zemeljskega plina.

POMEMBNE PREDNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA SO ŠE:
  • ekonomičen proces zgorevanja z zelo visokimi izkoristki,
  • daljša življenjska doba kurilnih naprav in nižji stroški vzdrževanja, – nenehen nadzor nad porabljenimi količinami,
  • sodobna in preverjena tehnologija, ki podpira uporabo zemeljskega plina


Viri: JARSE, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2012., www.geoplin.si, www.plinovodi.si, www.agen-rs.si.